Železničarska kolonija

 

Zasebna družba Južnih železnic, lastnica dveh prog (južne železnice in koroške železnice), ki sta se križali v Mariboru, se je leta 1860 odločila izgraditi delavnice za obnovo voznega parka v Mariboru. Leta 1861 je podjetje STIER pričelo z izgradnjo železnic, ki so začele obratovati leta 1863.

 

Družba Južnih železnic je hkrati z gradnjo delavnic pričela z gradnjo kolonije s stanovanji za delavce. Leta 1863 je bilo zgrajenih 12 hiš (stara kolonija), 1868 so nadaljevali z gradnjo 28 enakih hiš (nova kolonija) s po štirimi stanovanji v pritličjih in štirimi v nadstropjih. Družba Južnih železnic je ob koncu razpolagala s 304 stanovanji. 1871 so zgradili še otroško zavetišče, šolo in leta 1874 skladišče z živilskimi potrebščinami. Zunanja podoba vseh hiš je enaka, merijo 17 m x 9,5 m, prvotno so imele vse hiše vrt, enako razdeljen med vse stanovalce. Vse zgradbe imajo kamnite temelje in so zgrajene z neometano, dvakrat žgano opeko.

 

Število hiš je ostalo enako, med obema vojnama je bila šola spremenjena v stanovanja, otroško zavetišče so po letu 1945 opustili. Do konca druge svetovne vojne so kolonijo vzdrževale delavnice, spremembe v naselju ali na zgradbah pa niso bile dovoljene.

 

Vir/Reference: Tone Petek – Preučevanje delavske kulture v Mariboru

 

Industrijska pot Maribor

© 2012 David Šalamun