Tovarna avtomobilov TAM - kronologija

 

1941 V predmestju Tezno je začela nemška okupacijska oblast julija 1941 z domačimi in tujimi prisilnimi delavci ter vojnimi ujetniki graditi tovarno letalskih delov. Oktobra 1941 je okupator poslal 1350 ljudi na šolanje v Nemčijo.

 

1942 Proizvodni objekti so bili dograjeni marca 1942, junija je v tovarno prispelo prvih 120 strojev, v proizvodnji pa je bilo zaposlenih 4278 delavcev.

 

1943 Zaradi stalnega bombardiranja Hamburga so marca in aprila 1943 pripeljali v Maribor 330 strojev hamburškega podjetja von Dauverwien Management. Z redno proizvodnjo so pričeli 13. aprila 1943 in kmalu izdelali 360 glav letalskih propelerjev. Istega leta so začeli graditi 14m pod površjem podzemne dvorane (površina 8512 m2), v katerih so delali do konca vojne.

 

1944 V prvem zavezniškemu zračnem napadu na Maribor (7. januarja 1944) je bila tovarna zelo prizadeta (40 mrtvih, 41 huje ranjenih). Konec 1944 je v bilo v njej okoli 1500 strojev in 7000 zaposlenih.

 

1945 Osmega maja 1945 so tovarno zasedli bolgarski vojaki in močno poškodovali stroje. Sredi maja je okoli 4000 nekdanjih delavcev začelo odstranjevati ruševine ter reševati stroje in material.

Z odločbo ministrstva se ustanovi  Industrijska kovinarska šola za težko industrijo.

 

1946 Od julija so sestavljali vozila iz ZDA (pomoč organizacije UNRRA, okoli 1150 vozil), od januarja 1946 pa popravljali ameriška vojaška vozila (General Motors Corporation, ok. 1500). Izdelovali so tudi letalske glave, pnevmatska kladiva, enoosne prikolice ter merilne instrumente. Konec leta se je po odločitvi Zveznega ministrstva za industrija tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor – Tezno za izdelovanje tovornjakov znamke Pionir po licenci češkega podjetja Praga. Licenčna dokumentacija za kamion znamke Praga, skonstruiran 1933-36, je bila popolna za motor, za kabino pa so načrte izdelali v lastnem konstrukcijskem biroju.

 

1947 Tovarna je leta 1947 izdelala prve tritonske tovornjake Pionir z vodno hlajenim bencinskim motorjem. V predelu Tezno so od leta 1947 začela nastajati stanovanjska družinska naselja delavcev, imenovan Tezenska Dobrava.

 

1949  Ustanovljeno je sindikalno kulturno-umetniško društvo Maks Durjava.

 

1950 Januarja je bil TAM med prvimi 48 podjetji v Jugoslaviji, ki so poskusno uvedla delavsko samoupravljanje; gospodarska podjetja so izročena v upravljanje delovnim kolektivom. Zakon o gospodarjenju z državnimi podjetji je sprejet julija. Uzakoni se uvajanje delavskih svetov in upravnih odborov v podjetjih. Delavci dobijo vse več možnosti za odločanje na širokem področju dejavnosti v delovnih kolektivih in na območju, kjer so živeli. (Slika »Tovarne Delavcem - 5.9.1950 je delovni kolektiv TAM prevzel upravljanje tovarne v svoje roke« vir: Fototeka NO). V istem letu so izdelali 446 tritonskih tovornjakov Pionir z vodno hlajenim bencinskim motorjem.

 

1952 Nastale so šole za odrasle, delavske univerze in centri za strokovno izobraževanje delavcev pri gospodarskih organizacijah. V istem letu zgradijo pri TAM-u kovačnico s kompresorsko postajo, začnejo z izdajanjem glasila »Skozi TAM«, po državi organizirajo lastno servisno službo, ustanovljeno je Delavsko – prosvetno društvo (DPD Svoboda Tezno).

 

1953 – 61 Odprejo prodajalne vozil v Novem Sadu, Beogradu, Sarajevu in Zagrebu.

 

1953 TAM je edina tovarna avtomobilov v Jugoslaviji, na svetu jih je 14. Pri TAM-u so izdelali 1389 tritonskih tovornjakov Pionir z vodno hlajenim bencinskim motorjem. Oktobra začne tovarna FAP v Priboju je s proizvodnjo težkih vozil.

 

1954 Zgradijo novo oblikovalnico pločevine.

Sredi petdesetih ima TAM 3414 delavcev od katerih je bil delež mladih približno 50 – odstoten.

 

1955 Ustanovljeni so prvi stanovanjski in namensko družbeni skladi. Izdelajo 1996 tritonskih tovornjakov Pionir z vodno hlajenim bencinskim motorjem.

 

1956 Zgradijo vzmetarno. Podjetje aktivno rešuje stanovanjsko problematiko delavcev.

 

1957 Zgradijo lakirnico. Izdelali so 2361 tritonskih tovornjakov Pionir z vodno hlajenim bencinskim motorjem.  V istem letu zgradi TAM prvi stanovanjski blok za delavce.  Vlada dovoli TAM-u podpis licenčne pogodbe o proizvodnji zračno hlajenih dizelskih motorjih družin 514 in 614 ter kamionov nosilnosti 4,5t (za novo vozilo se je odločila tudi Jugoslovanska Armija) z nemško tovarno avtomobilov Klöckner-Humboldt-Deutz. Do konca leta sestavijo 397 vozil TAM 4500 in 26 avtobusov.

 

1958 TAM zgradi 330 stanovanj. Podjetje omogoči delavcem pridobitev višje kvalifikacije. Ustanovljena je fotosekcija TAM, ustanovi se planinsko društvo.

 

1959 zaradi opuščanje proizvodnje tovornjaka Pionir so tega leta skonstruirali vozilo TAM 2000 z nosilnostjo 2t. TAM nadaljuje z nakupom stanovanj.

 

1960 Tam začne stalno širiti mrežo kooperantov za izdelavo delov za gospodarska vozila in avtobuse. Na podlagi splošnega zakona o šolstvu ustanovi Center za izobrazbo. Steče proizvodnja TAM 2000.

 

1961 Z vse večjimi pravicami se odloča o delitvi čistega dohodka. Prenehajo z izdelovanje vozila Pionir. Izpolnijo proizvodnjo vozila TAM 4500 in izdelavo motorjev. Do tega leta izdelajo skupno 17 416 vozil s številnimi konstrukcijskimi izboljšavami, del so izvozili v Turčijo, Burmo in na Poljsko Tovarna se preimenuje v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor ter ustanovi inštitut za motorje in motorna vozila. Pomembna opora delavskega kolektiva gospodarski reformi z vidika socialne reforme, razpravljajo o stanovanjskih vprašanj, prehrane zaposlenih, prevoza na delo, skrb za večjo kulturno raven, skrb za rekreacijo ter oddih delavcev in športno dejavnost (isto 1965).

 

1963 Zasnovan je urbanističen načrt, ki razdeli Dobravo v tri soseske: KS 24, KS 25, KS 26. Fotosekcija TAM se preimenuje v Foto –kino klub.

 

1964 Sprejeta je resolucija o nadaljnjem razvoju gradbeništva.

 

1965 Za azijske in afriške kupce izdelajo tovornjak TAM 4500 kabino za tropske razmere.  Ob 20 –letnici se Industrijska kovinarska šola preimenuje v Šolski center pri TAM-u. V sklopu TAM-a je ustanovljeno lastno podjetje  z uradnim nazivom Poslovna enota za gospodarjenje s stanovanji. 1945-65 je TAM na območju občine Maribor – Tezno zgradil 1137 stanovanj, povprečno 57 stanovanj na leto. Sredi šestdesetih izdragijo stanovanjska družinska naselja Tezno – novo Velenje.

 

1966 Ustanovitev Kluba mladih na Teznem, ki organizira plese in druge družabne prireditve.  Med obvezno opremo kluba naj bi spadala televizor in gramofon. V istem letu povečajo sredstva za individualno gradnjo, saj se izkaže, da je veliko cenejša.  Iz sklada skupne porabe je TAM namenjal sredstva za različnih telesno-kulturnih in kulturno-prosvetnih društev, regresiranje dopustov, nakup in najem počitniških zmogljivosti, vzdrževanje in opremo počitniških domov, za športno in rekreativno dejavnost, upravni odbor TAM–a je namenil sredstva Gasilskemu društvu TAM, ribiški sekciji, Planinskem društvu TAM, Strelski družini TAM, Foto – kino klubu TAM, Podružnici šoferjev in avtomehanikom TAM pa tudi društvom na ravni občine: Delavskem prosvetnem  društvu Svoboda, Športnemu društvu Kovinar in družbeno-političnim organizacijam (Zveza mladine TAM, aktivu Zveze borcev TAM). Med leti 1957-66 so si lahko nekvalificirani in polkvalificirani delavci pridobili ustrezno kvalifikacijo.

 

1967  V Klubu mladih je prikazana prva razstava mladih umetnikov, ki so v začetku druge polovice šestdesetih let ustanovil likovno skupino pri aktivu TAM.  Že 160 članov kolektiva je zgradilo lastne stanovanjske hiše.  TAM nameni velika finančna sredstva za štipendije in šolnine za izredno šolanje zaposlenih.

 

1968 Temeljni zakon o določanju in delitvi dohodka v delovni določala, da delavec, ki ustvarja dohodek, odloča tudi o njegovi delitvi, še posebej o presežku dela in razširjene produkciji.

 

1969 se je letna proizvodnja gibala okrog. 5600 tovornjakov in avtobusov.

 

1970 Poklicno izobraževanje ter urejanje učnih razmerij za mladino in odrasle po končani šolski obveznosti sta bila zakonsko urejena. Pri Šolskem centru pri TAM so odprli rekreacijski športni center z igriščem za nogomet, rokomet, košarko, in odbojko ter stezo za tek na 100m.

 

1971 Konferenca sindikatov delavcev, ki se zavzema za boljši standard delavcev ter bolj načrtno rekreacijo zaposlenih.  Poslovna enota razpolaga s 1415 stanovanji,  družinsko naselje TAM dočaka ureditev okolja po končani tretji fazi. Začnejo z modernizacijo (od 1971 do 1980), z opuščanjem stare proizvodnje vozil in motorjev ter novimi obrati (tovarna motorjev z letno zmogljivostjo 14000 motorjev, livarna sive litine z zmogljivostjo 2700t odlitkov, orodjarna), kar predstavlja osnovo za pospešeni razvoj TAM-a tudi po letu 1980, čeprav načrtovane proizvodnje nikoli niso dosegli. 1971 začnejo za jugoslovansko vojsko izdelovati tovornjake tip TAM 1500 in TAM 3000.

 

1972 V obratu Studenci je zaposlenih 2400 delavcev.  19. junija 1972 je bilo dokončano 75000. vozilo tipa TAM 2000. S tujimi vlaganji v povečanje zmogljivosti so TAM-u omogočili velik izvoz. Linijski zračno hlajeni dizelski motorji družine 413 so bili novost na svetovnem tržišču; konstrukcijo 4 in 5 valjinega motorja 413 so skupaj izpeljali strokovnjaki TAM-a in nemškega d.d. Klöckner-Humboldt-Deutz. V TAM-u so izdelovali zase in za nemškega partnerja predvsem 4-, 5-, in 6- valjne motorje z močjo 110 – 170 KM ter 6- in 8- valjni V-motor. Motorje 413 so izvozili Deutzu.

 

1973 Izvozijo 600 avtobusov na Poljsko. Dopolnijo rekreacijski pravilnik. O tem kako in kje naj letni dopust preživijo člani kolektiva je seznanjala rekreacijska služba. Ta je vsako leto pred letnimi dopusti v glasilu Skozi TAM predstavila počitniške zmogljivosti s podrobnim opisom krajev.

 

1974 Poslovna enota razpolaga s 1998 stanovanji. Konec leta začnejo v TAM-u montirati težka vozila iz tovarn nemškega partnerja, med drugim turistične  avtobuse, za katere je vrhnji del izdelovala Avtomontaža v Ljubljani, tovornjake vlačilce za katere so polprikolice delali v tovarnah Itas v Kočevju in Vozila Gorica v Šempetru pri Gorici ter prekucnike.

 

1975 Letna proizvodnja se giba okrog 7000 tovornjakov in avtobusov. TAM sodeluje z več kot 200 kooperanti v Jugoslaviji in tujini. V začetku sedemdesetih let je imel TAM v jugoslovanski proizvodnji cestnih motornih vozil 40 odstotni delež.

 

1979 se glasilo »Skozi TAM« preimenuje v »Skozi  ZIV TAM«. V tem letu izdelajo 8858 vozil in 8523 motorjev.

 

1980 Do leta 1990 so v TAM-u izdelovali tovornjake s skupno maso 3-26t in z možnostjo vleke 8-14t težkih prikolic, avtobuse dolžine 5-12m v turistični, standardni, linijski, primestni in mestni izvedbi, 18 – metrski členkasti mestni avtobus, zračno hlajenje 4-, 5-, 6 – valjne V-motorje. Nadaljevali so tudi s proizvodnjo terenskih in posebnih terenskih vozil vrhunskih sposobnosti. Med leti 1982 in 1990 ima TAM v jugoslovanski proizvodnji cestnih motorjev samo še 30 odstotni delež.

 

1982 V različnih in izboljšanih izvedbah izdelajo več kot 45000 vozil. Kakovost in uporabnost kamionov in avtobusov TAM sta omogočili velik izvoz v Bolgarijo, Egipt, Indonezijo, Kongo, Gano, Kolumbijo, Pakistan na Poljsko, predvsem pa v Nemčijo.

 

1984 Pričetek dolgoročnega sodelovanja med TAM-om in podjetjem Fiat Iveco iz Torina. Iveco je v TAM-u kupoval motorje, razdelilnike, oljne in vodne črpalke ter druge avtomobilske dele, TAM pa je sestavljal njegova težka vozila in jih prodajal na jugoslovanskem tržišču. V državah, ki so uvozile večje število vozil so odprli konsignacijska skladišča rezervnih delov (Port Said v Egiptu, Kielce in Lož na Poljskem); v Mariboru so uvedli redno šolanje tujih serviserjev in avtomehanikov. V osemdesetih letih so največ vozil izvozili v afriške in azijske države (Libija, Irak, Gana, Tunizija, Jordanija, Nigerija, Saudska Arabija, Alžirija, Gvineja, Turčija, Kitajska, Egipt), nato v zahodno-evropske države, med drugim tudi na Dansko turistični avtobusi), v Avstrij; NDR in na Nizozemsko; na 3. mestu sta bili predvsem Poljska (avtobusi) in SZ.

 

1985 TAM zaposluje 7736 delavcev, izdelajo 9408 vozil in 9464 motorjev.

 

1988 TAM zaposluje 7650, proizvede pa 7584 vozil in 8500 motorjev.

 

1990 TAM zaide v gospodarsko krizo; sanirati ga poskušajo s sodelovanjem mednarodne agencije.

 

1991 TAM prizadene izguba naročil za JLA in jugoslovanski trg.

 

1992 Preoblikovanje v delniško družbo.

 

1996 Za d.d. TAM in vse odvisne družbe (16 podjetij) je uveden stečaj.

 

Danes se nahaja na tem področju Poslovna cona Tezno

 

Viri: Velika enciklopedija Slovenije; Maribor in gospodarstvo, Razvitost in razvoj občine Maribor in podravske Regije v času Druge Jugoslavije  - Janja Sedlaček; Skozi TAM

Industrijska pot Maribor

© 2012 David Šalamun